polona.tratnik@guest.arnes.si
polona.tratnik@fhs.upr.si
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
cv / cv eng
projekti / projects
bibliografija / bibliography
mini knjižnica / mini library
domov / home
 
cv umetnost in kultura, festivali, razstave, organizacija simpozijev, uredniško delo, leposlovje, dramatika ipd.
 
Polona Tratnik je od leta 1997 aktivna v kulturi kot ustvarjalka, organizatorka, kustosinja, urednica, kritičarka, raziskovalka itd. Za delo v kulturi je prejela več nagrad: Zlata ptica, študentska Prešernova nagrada, nominacija za nagrado Prešernovega sklada itd. ( glej cv izobrazba in nagrade).
Sodelovala je na številnih kulturnih prireditvah svetovnega formata: Ars Electronica (Linz, 2008), Accidentes Controlades (Mexico City, 2008), Bios 4 (Sevilija, 2007), Vit<a>rti (Antwerpen, 2007), In Vivo in Vitro (Atene, 2006), Biennial for Electronic Arts (Perth, 2004), L'Art Biotech (Nantes, 2003) idr. glej javne predstavitve (razstave ipd.) Je ena od svetovnih pionirk bio umetnosti. Umetniško ustvarjanje se pri tem prepleta z znanostjo, še zlasti z biotehnologijo. od tod na projekte; glej še mini knjižnico
Tudi sicer se njeno strokovno delo na področju kulture povezuje z znanstvenim - redno organizira kulturne in znanstvene prireditve (kolokvije, predavanja, simpozije, razstave ipd.). glej cv raziskovalno, pa tudi bibliografijo

Od sredine devetdesetih let je aktivna organizatorska raznih kulturnih in izobraževalnih prireditev. Med 1997 in 2002 je na Akademiji za likovno umetnost organizirala gostujoča predavanja (Prostori umetnosti) ter izdala monografijo z izbranimi prispevki (Prostori umetnosti). Od leta 2005 dalje je sekretarka pri Slovenskem društvu za estetiko, ki je društvo v javnem interesu, od 2001 je članica izvršnega odbora in od 2000 aktivna članica - vse od 2001 so-organizira vsaj po en znanstveni kolokvij letno. Leta 2006 je bila članica organizacijskega odbora III. Mediteranskega kongresa za estetiko (organizacija: SDE in UP FHŠ, Portorož). Zadnja leta je dejavna tudi na UP FHŠ v Kopru , kjer je od 2007 članica programskega odbora Collegium artium za obštudijske kulturne prireditve na UP FHŠ, v okviru katerih med drugim vodi filmski krožek. glej še cv pedagoško
Je direktorica zavoda Horizonti za znanost, kulturo, umetnost in izobraževanje. Leta 2005 je bila umetniška vodja mednarodnega festivala sodobne eksperimentalne umetnosti Break 2.3, v okviru katerega je organizirala tudi mednarodni znanstveni simpozij New species in uredila monografijo. Leta 1998 je v okviru Sveta umetnosti SCCA opravila tečaj za kustose in so-kurirala projekt Obiskovalci / Posjetioci (1999). Leta 2005 je v okviru zavoda Artreflect kurirala razstavo Zeleno, ki te ljubim zeleno na gradu Kodeljevo.

Objavila je monografijo o koncu umetnosti, številne raziskovalne in strokovne prispevke v monografijah, revijah in ob konferencah ter je na področju kulture dejavna tudi kot urednica (monografij in periodičnih publikacij). glej cv raziskovalno

Ustvarjalna je tudi na področju leposlovja - za kratko prozo je prejela nagrado Spletno pero in za dramo Čakalnica nagrado Preglej. Decembra 2007 je bila slednja v Cankarjevem domu (Ljubljana) v okviru projekta Preglej na glas na festivalu Exodos bralno uprizorjena (drama je objavljena v monografiji Daj dramo!: deset dramskih besedil, Ljubljana: Kulturno društvo Integrali, Gledališce Glej, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti; New York: WaxFactory, 2007). http://www.cd-cc.si, http://www.exodos.si.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

umetnost (724)


  1. umétnost   -i ž ( e?´ ) 1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti: vpliv filozofije, revolucije na umetnost ; stilne smeri umetnost i; umetnost in znanost / dela anticne, renesancne, sodobne umetnost i; italijanska, slovenska umetnost ; umetnost zaradi umetnost i nazor, da je funkcija umetnost i samo estetska, ne pa tudi družbena / Slovenska akademija znanosti in umetnost i 2. s prilastkom ta dejavnost glede na izrazno sredstvo, obliko: mojster filmske, gledališke umetnost i; akademija za likovno, upodabljajoco umetnost ; slikarstvo, glasba in druge umetnost i / uporabna umetnost katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov 3. likovna umetnost : zanimata ga zlasti umetnost in glasba; muzej moderne umetnost i / študirati umetnost // dela te umetnost i: razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnost i / izdati zgodovino umetnost i v slikah 4. ed. umetniško ustvarjanje: v njegovi umetnost i se kažejo razlicni vplivi / dober poznavalec Cankarjeve umetnost i Cankarjevih del / ekspr. godci so razkazovali svojo umetnost 5. nav. ekspr., navadno s prilastkom dejavnost, ki zahteva spretnost, znanje na podrocju, kot ga izraža prilastek: razvoj tiskarske umetnost i; posredovati komu umetnost izdelovanja papirja // spretnost, znanje, potrebno za tako dejavnost: njena frizerska, kuharska umetnost je vsem znana; sloveti po veliki govorniški umetnost i // velika sposobnost delati to, kar izraža dopolnilo: vaditi se v umetnost i molcanja, poslušanja, pripovedovanja; ohranjena svetišca pricajo o veliki stavbarski umetnost i tega ljudstva; umetnost aranžiranja, oblacenja; umetnost branja in pisanja kitajskih znakov; vsa umetnost njihovega vojskovanja je v hitrem napadanju // ed., v povedno-prislovni rabi kar zahteva veliko spretnost, znanje: obvladovanje samega sebe je umetnost ; zabijanje žebljev v hrastove deske je posebna umetnost ; živeti s tako majhno placo je velika umetnost ; to narediti ni nobena umetnost ni težko 6. lastnost, znacilnost umetniškega: poudarjati umetnost , ne ideološkost pesnitve / star. skladba, preprosta v umetnost i, umetna v preprostosti v zahtevni, zapleteni oblikovanosti ? publ. crna umetnost tiskarstvo, tisk ; publ. sedma umetnost filmska umetnost , film ; sedem svobodnih umetnost i v srednjem veku sedem temeljnih ucnih predmetov elementarne, zacetne šole ? lit. besedna umetnost ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik ; um. figuralna umetnost ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja ; naivna umetnost ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami ?
  2. umétnost en   -tna -o prid. ( e?´ ) nanašajoc se na umetnost : umetnost ne smeri; umetnost na dela / umetnost ni cut, nazor / umetnost na vzgoja / umetnost ni spomeniki; umetnost na galerija; umetnost na kritika, zgodovina ? šport. umetnost no drsanje drsanje, pri katerem se ocenjuje umetnost na in tehnicna vrednost likov ; um. umetnost na geografija ugotavljanje znacilnosti umetnin dolocenega ozemlja ali geografske razširjenosti umetnost nih pojavov ; umetnost na topografija opisovanje umetnost nih spomenikov na dolocenem ozemlju ?
  3. umétnost nogeográfski   -a -o prid. ( e?´ - a? ) nanašajoc se na umetnost no geografijo: umetnost nogeografska podrocja / umetnost nogeografske znacilnosti ?
  4. umétnost nokríticen   -cna -o prid. ( e?´ -í) nanašajoc se na umetnost no kritiko: umetnost nokriticna merila / umetnost nokriticno delo ?
  5. umétnost nozgodovínski   -a -o prid. ( e?´ - i? ) nanašajoc se na umetnost no zgodovino: umetnost nozgodovinska razprava / umetnost nozgodovinska znanost ?
  6. líkovno umétnost en   -tna -o prid. ( i? - e?´ ) nanašajoc se na likovno umetnost : literarne in likovno umetnost ne smeri našega casa / pisati likovno umetnost ne kritike ?
  7. nè umétnost   -i ž ( e? - e?´ ) kar je nasprotno, drugacno od umetnost i: skušali so odkriti, kaj je umetnost in kaj ne umetnost / ekspr. v gledališko življenje so vnašali neznanje in ne umetnost ?
  8. nè umétnost en   -tna -o prid. ( e? - e?´ ) lit. ki ni umetnost en: ne umetnost na besedila ?
  9. abecédarstvo   -a s ( e?? ) ekspr., redko zacetniška nedognanost, zacetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnost i ?
  10. abstraktízem   -zma m ( i? ) publ. umetnost na smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje ?
  11. adépt   -a m ( e?? ) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernisticne šole 2. gorec pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnost i ?
  12. àfigurálen   -lna -o prid. ( a? - a? ) um., v zvezi z umetnost , slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten ?
  13. agón   -a m ( o?? ) pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnost ih: gimnicni, muzicni agoni; pren., knjiž. dramaticno dogajanje kot agon moralnih moci ?
  14. akademíja   -e ž ( i? ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti clan akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnost i // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v pocastitev dneva republike ?
  15. akademízem   -zma m ( i? ) knjiž. na tradiciji in šoli slonece, neustvarjalno umetnost no izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoreticno, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ?
  16. aksiologíja   -e ž ( i? ) filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnost ne vrednote so predmet aksiologije ?
  17. aleksandrínski   -a -o prid. ( i? ) nanašajoc se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ? lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici ?
  18. alkimíja   -e ž ( i? ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost , carovnija: alkimija besed, ustvarjanja ?
  19. amatêrstvo   -a s ( e? ) ukvarjanje s cim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost , to je amaterstvo ?
  20. amerikanizírati   -am nedov. in dov. ( i? ) prilagajati ameriškemu nacinu življenja in mišljenja: amerikanizirati umetnost ; evropski priseljenci so se hitro amerikanizirali amerikanizíran -a -o: amerikanizirani Slovenci; nekatera evropska mesta so precej amerikanizirana ?
  21. amórfen   -fna -o prid. ( o?? ) knjiž. ki je brez dolocene oblike; neizoblikovan, brezoblicen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnost i je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosvešcena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ?
  22. àmúzicen   -cna -o prid. ( a? -ú) ki je brez cuta, smisla za umetnost : amuzicno obcinstvo umetnika ne razume; estetsko amuzicen ?
  23. àmúzicnost   -i ž ( a? -ú) lastnost amuzicnega cloveka: kritikova amuzicnost; amuzicnost v pojmovanju filmske umetnost i ?
  24. analogíja   -e ž ( i? ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnost i; iskati, najti analogije / medsebojna, ocitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ? lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika ?
  25. anatemizírati   -am dov. in nedov. ( i? ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobciti: vsega novega v umetnost i ni mogoce kratko malo anatemizirati ?

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226